Obveščamo vas, da delo šolske knjižnice z 12. aprilom 2021 poteka prilagojeno in v skladu s priporočili NIJZ za delo v osnovni šoli in šolskih knjižnicah. V Komendi zato veljajo naslednje spremembe:
gradivo knjižne zbirke je v zaprtem dostopu
individualen obisk šolske knjižnice za učence ni mogoč
učenci knjižnico obiščejo skupinsko (cel oddelek) po dogovoru razredničarke ali učiteljice s knjižničarko
učenci želene knjige naročajo preko el. naslova
knjižničarka naročeno gradivo brezstično izposodi in ga učencu prinese v matično učilnico
učenci gradivo vračajo v knjigomat pri glavnem vhodu v šolo
Učenci v Mostah knjižnico obiskujejo izključno skupinsko po dogovorjenem vrstnem redu.
Natančnejše informacije izveste pri knjižničarki Janji in Andreji. Hvala za razumevanje.
Ostanite zdravi,
knjižničarki
Komentarji so izklopljeni za Prilagojeno delo šolske knjižnice
2. april je rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena in svetovni dan knjig za otroke. IBBY (International Board on Books for Young people) ob tem dnevu vsako leto pripravi poslanico in plakat. Letošnjo poslanico in plakat je pripravila Ameriška sekcija IBBY (The United States Board on Books for Young People – USBBY). Poslanico je napisala pesnica Margarita Engle, plakat je ustvaril ilustrator Roger Mello.
Poslanica 2021
Glasba besed
Margarita Engle
Ko beremo, zrastejo duhu peruti. Ko pišemo, nam zapojejo prsti.
Besede so bobni in flavte na listu, so ptič, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta, so reka, ki teče, in slap, ki teleba, metulj, ki zakroži visoko na nebu!
Besede nas vabijo k plesu – ritmi in rime, utripi srca, peket in prhut, stare in nove povesti, take izmišljene, take resnične.
Kadar si udobno ugnezden doma ali čez meje drviš proti novim deželam in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi vse tvoje.
Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi postanejo glasba prihodnosti, mir, prijateljstvo, radost: melodija, ki upa. Prevedla Nada Grošelj
Več informacij o pravljičarju Hansu Christianu Andersenu izveste v tem prispevku, najbolj pogumni in vedoželjni pa lahko tukaj preizkusite svoje znanje. Praznovanje ob dnevu knjige smo morali zaradi pouka na daljavo prenesti v virtualni svet. Vseeno si naredimo 2. april prazničen dan s knjigo ali z virtualno pravljico!
Pa še posebno presenečenje za 2. april – na tej povezavi si oglejte, kako je ilustratorka Maja Kastelic ustvarjala ilustracije knjige Pravljično potovanje, kjer na zanimiv in izviren način spoznamo življenje in delo Hansa Christiana Andersena. Tukaj pa si oglejte video portrete slovenskih literarnih ustvarjalcev za otroke in mladino.
Želimo vam lepo praznovanje z otroškimi in mladinskimi knjigami.
Vir: April 2021 – mednarodni dan knjig za otroke. Objavljeno na spletni strani https://www.ibby.si/, dne 1. 4. 2021 ob 6.10.
Komentarji so izklopljeni za Svetovni dan knjig za otroke
Svetovni dan voda obeležujemo 22. marca. Razglasila ga je Generalna skupščina Združenih narodov (OZN) leta 1993 za večje ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu vodnih virov ter o nujnosti dobrega gospodarjenja z njimi.
Letošnja nosilna tema je namenjena ozaveščanju o globalni vodni krizi in pomanjkanju čiste vode ter zavedanju, kaj nam voda pomeni, kako je pomembna za vsakega posameznika in lokalno okolje. Več o vodnih dejstvih si preberite na spodnjem slikovnem prikazu.
UNESCO je leta 1999 današnji dan, 21. marec, razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. UNESCOV namen je zagotoviti prepoznavnost ter spodbuditi nacionalna, regijska ter mednarodna poetska gibanja.
Želimo vam lep svetovni dan poezije, tudi prvi dan pomladi. Izkoristite ta čas, ko ostajamo doma, da bi ostali zdravi, tudi za poezijo. Preberite pesem, dve, tri … Verjamem, da bo vaš dan zato še lepši, prijaznejši, mirnejši.
Zaradi odsotnosti knjižničarke bo šolska knjižnica v Komendi v petek, 19. 3. 2021, odprta od 10. do 14. ure, v ponedeljek, 22. 3. 2021, pa od 6. do 10. ure.
Hvala za razumevanje.
Komentarji so izklopljeni za Obvestilo za šolsko knjižnico Komenda
18. marec je tudi dan, ko bi rojstni dan praznoval Srečko Kosovel, pesnik, v čigar 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑠̌𝑘𝑖 𝑑𝑢𝑠̌𝑖 𝑗𝑒 𝑔𝑜𝑟𝑒𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑟𝑎, 𝑑𝑎 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑣𝑒𝑑𝑛𝑜 𝑐𝑣𝑒𝑡𝑜𝑐̌𝑎 𝑟𝑜𝑧̌𝑎 𝑝𝑜𝑒𝑧𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑟𝑒𝑠̌𝑖 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑘𝑎 𝑖𝑛 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑠̌𝑡𝑣𝑜, kot je leta 1932 v Ljubljanskem zvonu zapisal Ludvik Mrzel. Njegov 𝑉𝑖ℎ𝑎𝑟, 𝑣𝑖ℎ𝑎𝑟 najdete med mnogimi digitaliziranimi rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije www.dlib.si/sh/C02A0BBD
Kosovelovo rokopisno zapuščino hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Več kot tisoč pesmi in nekaj sto drugih besedil (esejev, razprav, pisem, dnevniških zapisov in osnutkov) sestavlja impozanten opus, če se zavedamo, da se je »njegovo zrelo ustvarjalno obdobje začelo na univerzi v letu 1923 in končalo z njegovo nenadno smrtjo leta 1926« (Vrečko, 2011, str. 32).
Leta 1927 je Alfonz Gspan izdal prvi izbor Kosovelovih pesmi. Leta 1931 je Anton Ocvirk pripravil Izbrane pesmi. Prvo knjigo Kosovelovega Zbranega dela je isti urednik pripravil leta 1946 in drugo izdajo prve knjige leta 1964. Preostale knjige so izhajale do leta 1977 (druga knjiga 1974, oba dela tretje knjige 1977).
Leta 1967 so izšli Integrali ’26, ki jih je prav tako uredil Anton Ocvirk.
Ob stoti obletnici Kosovelovega rojstva, leta 2004, sta izšli dve pomembni knjigi Kosovelove poezije: Ikarjev sen Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja ter Man in a Magic Square, izbor Kosovelove poezije v angleščini, ki ga je pripravil Janez Vrečko. Leta 2009 je Marjan Dolgan izdal še neznani del Kosovelovega opusa v knjigi Iz zapuščine. Leta 2007 je Tatjana Rojc izdala dotlej neznana pisma Kosovelu.
vir: Srečko Kosovel. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/srecko-kosovel.html, dne 16. 3. 2021 ob 6.05.
Komentarji so izklopljeni za Na današnji dan … 18. marec
Na današnji dan leta 1844 se je rodil slovenski pisatelj Josip Jurčič. Letošnje leto je Vlada Republike Slovenije razglasila za Jurčičevo leto, zato bo v spomin na Jurčiča kot ene od osrednjih oseb kulture druge polovice 19. stoletja raznovrstno dogajanje zaznamovalo celo leto. Dogajanje preverite na povezavi
V rokopisni zbirki NUK hranijo njegovo zapuščino, tam smo našli tudi njegov 📜 rokopis 𝐃𝐞𝐬𝐞𝐭𝐞𝐠𝐚 𝐛𝐫𝐚𝐭𝐚. Oglejte si njegova 📚 dela na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Jurčiču v spomin najdete tudi slikovno gradivo, od razglednic do Gasparijeve risbe (➔ povezava)
Komentarji so izklopljeni za Na današnji dan … 4. marec
21. februarja praznujemo svetovni dan maternega jezika. Razglasili so ga v spomin na smrt študentov, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika bengalščine.
Poznate spodnje zanimivosti o slovenščini?
Je slovenščina velik ali majhen jezik? Mislite, da je slovenščina majhen jezik, ker ga govori samo 2,5 milijona ljudi? Morda res. Kaj pa porečete na dejstvo, da na svetu obstaja približno 6000 jezikov, slovenščina pa spada med 5 odstotkov jezikov, ki jih uporablja največ govorcev?
Slovenščina je romantična, ker ima dvojino. Dvojina je posebnost med svetovnimi jeziki, saj jo pozna le peščica jezikov, denimo kašubščina, ki jo govorijo na severu Poljske, keltska bretonščina na severozahodu Francije ter arabščina in hebrejščina.
Slovenščina je tako eden izmed redkih jezikov, v katerem lahko natančno povemo »Imava se rada«, v večini jezikov pa to lahko izrazimo le z »Imamo se radi«.
Slovenščina diši po matematiki, saj pozna 25 črk, 28 glasov, tri slovnične spole, tri slovnična števila, šest sklonov in štiri glagolske čase. Znate našteti vse?
Slovenščina je zanimiva za tujce, ki se našega jezika lahko učijo na nekaterih univerzah v drugih državah. Na 60 univerzah v Evropi in drugod po svetu so namreč katedre, na katerih študentje spoznavajo slovenščino kot tuji jezik.
Slovenščina v presežnikih
Si predstavljate, da je bila slovenščina daljnega leta 1583 dvanajsti jezik na svetu, v katerega je bila v celoti prevedena Biblija? Biblijo je prvi začel prevajati Primož Trubar in leta 1557 izdal prevod Nove zaveze, ki je poleg Lutrovega prevoda v nemški jezik predstavljal osnovo za poznejši prevod Biblije v slovenščino, katerega avtor je Jurij Dalmatin. Jezik tega prevoda je bil temelj slovenskega pisnega in knjižnega izročila še dvesto let po njegovem izidu.
Ste vedeli, da so Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapis ne samo slovenščine, ampak tudi vseh slovanskih jezikov v latinici?
Veste, da poznamo več kot 50 različic slovenščine? To so narečja, ki jih glede na njihove skupne značilnosti združujemo v sedem narečnih skupin. Na oblikovanje toliko različnih narečij so v preteklosti vplivali različni dejavniki, predvsem zemljepisne razmere, cerkvena in upravna razdelitev ozemlja ter bližina in stiki z drugimi jeziki, predvsem s sosednjimi. Rabo narečij je treba spodbujati in spoštovati enako kot knjižni jezik.
Komentarji so izklopljeni za Svetovni dan maternega jezika
Včasih so bile knjižnice eden od glavnih virov pomembnejših informacij. S silovito rastjo spletnih vsebin pa ljudem postaja bolj pomembna enostavnost dostopa do informacij kot kvaliteta.
Kako si lahko pomagamo pri prepoznavanju lažnih novic?
Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov je pripravila spodnjo infografiko. Prevedena je v 37 jezikov.
Postati moramo medijsko in informacijsko spretni. Pri Be Media Smart svetujejo tri opomnike ob vsaki informacija: USTAVI SE – PREMISLI – PREVERI.
USTAVI SE: Družbena omrežja so narejena tako, da nas vabijo k hitri delitvi informacij, zato je pomembno, da se ustavimo. Preberite več kot le naslov. Naslovi so namreč zasnovani tako, da pritegnejo naš pogled. Velikokrat naslov in tudi kratka objava na družbenem omrežju zavajajoče predstavljata vsebino celotne informacije. Ne domnevajte, da vam fotografija sporoča celotno zgodbo. Včasih slike lažejo ali so celo prirejene. To lahko preverite s spletnim orodjem Google Reverse Image Search.
PREMISLI: Premislite, čemu služi informacija. Ali gre za dejstvo, mnenje ali kaj drugega? Gre za novico, razvedrilo, oglaševanje? Se informacija ujema z vašimi pogledi na obravnavano vsebino? Pogosto smo v takem primeru manj pozorni na dvomljivo vsebino.
PREVERI: Preverite URL naslov, od koder prihaja informacija. Pogosto prihajajo lažne novice z URL naslovov, ki so zelo podobni znanim zanesljivim spletnim stranem in le s pozornim preverjanjem ugotovimo razliko. Če vam je spletni naslov neznan, poiščite na njihovi strani vizitko in preverite, kdo se tam predstavlja. Preverite tudi avtorja, ki je ustvaril informacijo in datum objave. Preverite, če o tej informaciji poročajo še kakšni drugi zanesljivi viri. Pri prepoznavanju lažnih novic si lahko pomagate tudi z viri za preverjanje. Pri safe.si svetujejo naslednje strani za pomoč: Oštro, Snopes.com, FactCheck.com, EUvsDiSiNfo, HoaxSlayer, Politifact. Eblida svetuje Newsguard.
Knjižnice si prizadevamo informacijsko opismenjevati uporabnike
Knjižnice ostajamo za mnoge edini vir pomoči pri iskanju kvalitetnih in zanesljivih informacij. Ena od naloge šolske knjižnice je informacijsko opismenjevanje uporabnikov. Informacijsko pismena oseba je sposobna določiti obseg informacij, ki jih potrebuje, učinkovito in uspešno poiskati potrebne informacije, kritično ovrednotiti informacije in uporabljene vire, vključiti izbrane informacije v obstoječe znanje, informacije učinkovito uporabiti za dosego namena, razumeti ekonomska, pravna in socialna vprašanja v zvezi z uporabo informacije ter uporabiti informacije etično in zakonito.
Knjižnice smo zavezane prizadevanju za prost pretok informacij, a v tako velikem informacijskem hrupu, ki so ga ustvarili novi spletni viri, sta za to nujno potrebni medijska in informacijska pismenost posameznika in družbe.
Povzeto po virih, objavljenih na spletnih straneh: nuk.uni-lj.si, ifla.org, eblida.org, namle.net, bemediasmart.ie, safe.si
rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije 
