Gregorjevo je praznik, povezan z zaljubljenci. Tega dne se po ljudskem izročilu ženijo ptički. Na gregorjevo je bil včasih tudi prvi spomladanski dan.
Res je, da je v tem času sonce že toplejše, prebudile so se prve spomladanske rožice. Čebelice že brenčijo okoli cvetov in nabirajo nektar. Tudi ptički veselo žvrgolijo, ker že čutijo pomlad v zraku. Ptički so se snubili že pred mesecem dni, ob svetem Valentinu. Na gregorjevo pa ljudsko izročilo pravi, da imajo gostijo in zato na vsakem grmu visi pogačica.
Včasih je veljalo tudi, da se je po 12. marcu začelo s spomladanskimi opravili na vrtovih in poljih. Dnevi so vedno bolj topli, prijazni in sončni. Tako nam ni treba več delati ob prižgani luči. In od tukaj izvira tudi običaj, ki je živ na različnih koncih Slovenije, ko se na predvečer gregorjevega po vodi spusti ladjice s prižganimi svečkami.
Včasih so obrtniki na tak način pozdravljali prihod pomladi in to, da ob delu ne bodo več potrebovali luči. Menili so, da naj bi voda odnesla neprijetno delo ob slabi luč. Včasih so namesto ladjic spuščali po vodi tudi s smolo oblite oblance.
Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov, učenjakov, učiteljev, študentov … Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.
Tudi današnji dan, tako kot mnogi drugi prazniki, ima kar nekaj pregovorov:
- Če breskve pred sv. Gregorjem cvetijo, trije eno pojedo.
- O sv. Gregoriju gre lisjak pred duri. Če je slabo vreme, ne gre več nazaj; če je pa lepo, gre za štirinajst dni leč.
- O Gregorju tudi pravijo: Kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi.
- Po svetem Gregorju od vsakega vetra snega skopni.
- Na gregorjevo najvišji gorjanec na drevo potrka (je prvi pomladni dan).
