Rojstvo slovenskega knjižnega jezika
V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Dan reformacije je za Slovence pomemben praznik, z njim se namreč spominjamo obdobja, v katerem smo dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik.
Leta 1517 je Martin Luter na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve in začela se je reformacija. Zahteval je, da naj bo cerkev preprosta, da se mora bogoslužje približati človeku in zato opravljati v domačem jeziku. Menil je, da vernik ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu, prav tako pa ni potrebe po čaščenju svetnikov in relikvij. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami.
Zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med njimi tudi na slovensko književnost. V času reformacije je tako nastala tudi prva slovenska knjiga, Katekizem Primoža Trubarja, ki je slovenski jezik postavila na mesto knjižnega jezika.
V petek, 28. oktobra 2022, ob 20. uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu reformacije, ki bo posvečena slovenskemu jeziku, saj mineva 500 let od rojstva prvega slovenskega slovničarja Adama Bohoriča. Namen prireditve je spomniti na vlogo prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Proste zimske urice in opozoriti na sodobna vprašanja slovenskega jezika ter vlogo mladih v našem jezikovnem prostoru.
