V torek, 23. 5. 2023, smo imeli s petošolci, ki so sodelovali na zaključni prireditvi Branje brez meja, zaključno potepanje po Komendi. Evalvirali smo naše letošnje delo in začeli z načrtovanjem za novo šolsko leto. Preizkusili smo se v skupinski igri in hitro uspešno sestavili napis.
Sprehodili smo se do Glavarjeve lipe in ugotovili, zakaj se naša bralna značka imenuje po Petru Pavlu Glavarju. Spoznali smo del lokalne učne poti petih dreves.
Tri drevesa rastejo na območju stare Komende, dve pa v bližini današnjega komendskega kulturnega doma. Najstarejša je Turška lipa, zasajena v 16. stoletju. Upodobil jo je že Janez Vajkard Valvasor, okoli nje pa je spletenih veliko zgodb. Ena pravi, da je bila posajena v čast zmage nad Turki, po čemer je dobila svoje ime. Poleg nje stoji Glavarjeva lipa, ki jo je leta 1748 zasadil najbolj znani Komendčan Peter Pavel Glavar. V dolgem življenju je preživela že marsikaj, od požiga šole na današnjem parkirišču leta 1944, do udara strele v enega izmed vrhov.
Nedaleč stran je pred nekdanjo graščino malteških vitezov leta 1900 Luka Šmid zasadil jesen, ki ga imenujemo po njem. Sorazmerno mlado drevo lepo raste in v obsegu meri že 337 centimetrov. Ob Kramarjevi domačiji, raste divji kostanj, poimenovan po njej. Nekaj metrov nižje ob cesti pa Mejačev hrast, za katerega pravijo, da ima železno srce, saj so vaščani nekoč vanj zabijali podkve, žeblje in drugo železje, ki jih je drevo sčasoma zaraslo. Vsa drevesa so zaščitena kot naravne vrednote, lipi in hrast s statusom državnega, jesen in divji kostanj pa lokalnega pomena.
