Šolska knjižnica OŠ Komenda Moste

Na današnji dan pred 145 leti se je rodil velikan slovenske književnosti Ivan Cankar. V Cankarjevem domu bodo opoldne pripravili krajšo simbolično spletno slovesnost, na kateri se bo generalna direktorica Uršula Cetinski poklonila spominu na Cankarjevo življenje in delo, v Društvu slovenskih pisateljev pa se mu bodo na Rožniku poklonili s polaganjem cvetja.

Dogodek v CD bo na sporedu točno opoldne na Facebook strani in YouTube kanalu Cankarjevega doma. 

Na simbolni slovesnosti bo Uršula Cetinski ob spomenik Ivanu Cankarju na ploščadi ob Cankarjevem domu položila šopek krizantem, v nagovoru pa bo prebrala odlomek iz besedila, ki ga je ob njegovi smrti leta 1918 napisala Cankarjeva pisateljica Zofka Kveder Demetrović.

“O, Cankar, če bi bil Danec, če bi bil Norvežan ali Holandec ali Finec, bi že zdavnaj zate slišal cel svet. Ti pa bi bil premožen gospod že pred desetimi, petnajstimi leti. Imel bi svojo vilo, svojo ekvipažo, svojo družino, ženo, ki bi te negovala in te varovala. Tako pa si ostal reven bohem do smrti in umrl si v bolnišnici,” je med drugim zapisala ena prvih slovenskih piateljic.

Iz domoznanske Kamre na današnji dan … po 145 letih …
10. maja 1876 se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Umrl je 11. decembra 1918.

Otrok družine trškega krojača je obiskoval osnovno šolo na Vrhniki in kasneje ljubljansko realko. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, s Kettejem in z Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon. Po maturi je odšel na Dunaj študirat tehniko, a se kmalu prepisal na slavistiko.

Leta 1907 je bil na listi socialnodemokratske stranke kandidat za državnega poslanca, a ni bil izvoljen. Svoje politično udejstvovanje je nadaljeval skozi razprave in predavanja. Najbolj znano predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani je imel v Ljubljani, v katerem se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni zapora. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v Judenburg na avstrijskem Štajerskem. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen služenja. Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani.

Viri:

• https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Cankar
• http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi155071/ 
• https://www.vrhnika.si/?m=pages&id=17
• https://www.kamra.si/novice/item/10-maja-1876-se-je-rodil-ivan-cankar-slovenski-pisatelj-dramatik-in-pesnik.html

Priporočamo: 

• Cankarjeva Vrhnika z okolico
• Cankarjev koledar 2018
• Cankarjeva spomenika na Vrhniki in v Ljubljani

Želite o Petru Pavlu Glavarju izvedeti še več?

Iz domoznanske Kamre na današnji dan … 3. maja 1881 je v Ljubljani umrl Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi.

Klikni in preberi več o Jurčičevem delu in življenju

Prisluhnite Jurčičevi poslanici kulturnih ustvarjalcev ob 140. obletnici smrti Josipa Jurčiča v Jurčičevem letu 2021.

Aktualne dogodke Jurčičevega leta spremljajte na spletni strani Jurčičevega leta.

Tudi naša šolska knjižnica je članica Cobissa, zato lahko uporabniki v Cobissu iščete informacije o knjigah tudi v naši zbirki samo s klikom na tole povezavo do Cobissovega kataloga naše knjižne zbirke. Od maja dalje bo preko Cobissa omogočena tudi rezervacija želenega knjižnega gradiva.

Da bo delo v Cobissu potekalo brez težav, vas v zadnjem poglavju spletne učilnice šolske knjižnice Uporaba Cobissa čakajo kratke video predstavitve Uporaba Cobissa.

Klikni na povezavo, se samovpiši z geslom “oskomo”, vpiši še svoj AAI, si oglej video vodiče v zadnjem poglavju in začni z raziskovanjem Cobissa tudi v naši šolski knjižnici.

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
2. maja 1721 se je v Ljubljani rodil  Peter Pavel Glavar, duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Umrl je 24. januarja 1784 na gradu Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem. 

… Leta 1751 je postal župnik v Komendi. Leta 1752 je dal sezidati beneficiatsko hišo in vanjo namestil svojo bogato knjižnico, v kateri je imel približno 2000 knjig z najrazličnejših področij znanosti in umetnosti. Tedaj je tudi zaprosil slikarja Franca Jelovška da za novo baročno cerkev, katero je dal zgraditi baron Peter Jakob Tastaferrata v letih 1726 do 1729, zasnuje in izdela glavni oltar in prižnico, kar je slikar tudi storil. Leta 1760 je v Komendi ustanovil zasebno šolo z internatom, da bi nadarjenim revnim učencem omogočil nadaljnje šolanje v mestnih šolah. Od leta 1752 je župljane poučeval tudi na domovih, najbolj krščanski nauk o napredku učencev pa je pisal zapiske, poleg je zapisoval razne zanimive podatke in pripombe o dogajanjih v tistem času v Komendi. Tako je nastal zelo dragocen Glavarjev Status animarum (družinska knjiga) za obdobje od 1754 do 1766.

vir: 2. maja 1721 se je rodil Peter Pavel Glavar, duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/item/2-maja-1721-se-je-rodil-peter-pavel-glavar-duhovnik-gospodarstvenik-in-mecen.html, dne 1. 5. 2021, 19.20.

23. april je svetovni dan knjig in avtorskih pravic. Na ta dan sta leta 1616 namreč umrla znamenita književnika: Miguel de Cervantes in William Shakespeare. V njuno počastitev in počastitev vseh književnikov sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april  za svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

V Sloveniji je praznik knjige dobro sprejet, saj smo en dan praznovanja raztegnili na pet dni. Podarimo si knjigo na 23. april!

Šolska knjižnica OŠ Komenda Moste vas vabi, da vašo trenutno najljubšo knjigo priporočite svojim sovrstnikom.

Nadaljuj z branjem →

22. APRILA SE SPOMINJAMO NAŠEGA PLANETA – OD LETA 1970 DALJE NA TA DAN NAMREČ OBELEŽUJEMO SVETOVNI DAN ZEMLJE.

Letošnja tema je »Obnovimo našo Zemljo«. Osredotoča se na naravne procese, nastajajoče zelene tehnologije in inovativno razmišljanje, ki lahko obnovi ekosisteme sveta.

Od vsakega od nas je odvisno, ali bomo obnovili Zemljo – ne samo zato, ker nam je mar za naravo, temveč tudi zato, ker je Zemlja naš planet, planet na katerem živimo. Vsi potrebujemo zdravo Zemljo, ki bo podpirala naša delovna mesta, preživetje, zdravje in srečo. Zdrav planet ni možnost – je nuja!

Ste vedeli, da:

Na spletni strani samo1planet.si je zbrana vrsta primerov dobrih praks in malih dejanj, s katerimi lahko vsakdo od nas začne danes vplivati na jutri.

Vsako dejanje šteje!

Tudi če kot posamezniki naredimo male korake, lahko vzpodbudimo velike spremembe. Še najbolj drobni signali so dovolj, da dobijo besede moč in preidejo v dejanja. Zdaj je čas za planet.

»Življenje sámo je najlepša pravljica,« je zapisal Hans Christian Andersen, čigar pravljice poznajo otroci po celem svetu.

Veliki pravljičar (rojen 2. aprila 1805 v Odenseju, umrl 4. avgusta 1875 v Københavnu) je svoje življenje živel kot svojevrstno pravljico. Iz njegovega življenja je znanih kar nekaj zanimivosti. Rad se je recimo bahal pred sošolci, da je modre krvi, zamenjan otrok plemiškega porekla. Celo življenje si je želel biti kralj in se je zato tudi podpisoval Kralj Christian IX. Živel je v revni družini: oče je bil čevljar, mati perica. Že kot otrok se je raje zabaval z lutkami in z njimi uprizarjal predstave, kot da bi hodil v šolo. Po očetovi smrti, star štirinajst let, je odšel v neznani svet, kjer se je kljub mladosti dobro znašel in postal slaven. Andersenova neizmerna domišljija ni poznala meje med nebom in zemljo, jasno pa je začrtala mejo med tem, kar je dobro in kar je zlo. Izdal je več kot 70 knjig za odrasle in otroke, napisal je tudi več kot 150 pravljic,ki so prevedene v mnoge jezike in zato svetovno znane.

Ob svetovnem dnevu knjig za otroke vas v spletni knjižnici šolske knjižnice čakajo zanimivi izzivi za vedoželjne učence. Geslo pa že poznate 😉

• HANS C. ANDERSEN_ življenje
• Kviz Milijonar o Andersenu
• Iz_ Vesele _šole_ o _ Andersenu

Vir: Hans Christian Andersen. Objavljeno na spletni strani https://www.mladinska.com/avtorji/hans-christian-andersen, dne 1. 4. 2021, ob 6.10.