Prilagojena izposoja

Učenci, izposoja knjig zaradi priporočil NIJZ še vedno poteka prilagojeno, saj samostojno obiskovanje šolske knjižnice ni dovoljeno.

Knjige za izposojo naročite na mail solknjoskomo@gmail.com. Obvezno je potrebno navesti avtorja in naslov želene knjige, vaše ime, priimek in razred.

Naročene knjige vam bom prinesla v matično učilnico. Knjige vračate v knjigomat, ki stoji pri vhodnih vratih šole.

Prosim, da čimprej VRNETE izposojene knjige, ki jih ne potrebujete več (sploh knjige domačega branja in knjige za angleško in nemško bralno značko, saj jih potrebujejo tudi drugi učenci.

Hvala za razumevanje.

Komentarji so izklopljeni za Prilagojena izposoja

Uvrščeno v Komenda, predmetna stopnja

Na današnji dan … 4. marec

𝐽𝑢𝑟𝑐̌𝑖𝑐̌ 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙 𝑝𝑟𝑣𝑖 𝑣𝑒𝑙𝑖𝑘𝑖 𝑠𝑙𝑜𝑣𝑒𝑛𝑠𝑘𝑖 𝑝𝑟𝑖𝑝𝑜𝑣𝑒𝑑𝑛𝑖𝑘; 𝑛𝑗𝑒𝑔𝑜𝑣𝑜 𝑖𝑚𝑒 𝑛𝑎𝑚 𝑧𝑛𝑎𝑐̌𝑖 𝑝𝑟𝑣𝑖 𝑟𝑎𝑧𝑐𝑣𝑖𝑡 𝑠𝑙𝑜𝑣𝑒𝑛𝑠𝑘𝑒 𝑛𝑜𝑣𝑒𝑙𝑒, 𝑝𝑟𝑣𝑒 𝑐̌𝑎𝑠𝑒 𝑠𝑙𝑜𝑣𝑒𝑛𝑠𝑘𝑒𝑔𝑎 𝑟𝑜𝑚𝑎𝑛𝑎, 𝑧𝑎𝑐̌𝑒𝑡𝑒𝑘 𝑛𝑎𝑠̌𝑒 𝑡𝑟𝑎𝑔𝑒𝑑𝑖𝑗𝑒; 𝑔𝑙𝑒𝑑𝑒 𝑝𝑜𝑙𝑗𝑢𝑑𝑛𝑒 𝑖𝑧𝑏𝑖𝑟𝑒 𝑠𝑛𝑜𝑣𝑖 𝑖𝑧 𝑛𝑎𝑟𝑜𝑑𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎 𝑖𝑛 𝑝𝑟𝑒𝑡𝑒𝑘𝑙𝑜𝑠𝑡𝑖, 𝑔𝑙𝑒𝑑𝑒 𝑠𝑙𝑖𝑘𝑎𝑛𝑗𝑎 𝑧𝑑𝑎𝑗 𝑧̌𝑒 𝑠𝑘𝑜𝑟𝑜 𝑖𝑧𝑔𝑖𝑛𝑖𝑙𝑖ℎ 𝑜𝑐̌𝑎𝑘𝑜𝑣 𝑖𝑛 𝑝𝑜𝑠𝑒𝑏𝑛𝑒𝑧̌𝑒𝑣 𝑔𝑎 𝑝𝑎𝑐̌ 𝑠̌𝑒 𝑛𝑖ℎ𝑐̌𝑒 𝑛𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑘𝑜𝑠𝑖𝑙. (Ivan Grafenauer, Slovenska biografija)

Na današnji dan leta 1844 se je rodil slovenski pisatelj Josip Jurčič. Letošnje leto je Vlada Republike Slovenije razglasila za Jurčičevo leto, zato bo v spomin na Jurčiča kot ene od osrednjih oseb kulture druge polovice 19. stoletja raznovrstno dogajanje zaznamovalo celo leto. Dogajanje preverite na povezavi

V rokopisni zbirki NUK hranijo njegovo zapuščino, tam smo našli tudi njegov 📜 rokopis 𝐃𝐞𝐬𝐞𝐭𝐞𝐠𝐚 𝐛𝐫𝐚𝐭𝐚. Oglejte si njegova 📚 dela na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Jurčiču v spomin najdete tudi slikovno gradivo, od razglednic do Gasparijeve risbe (➔ povezava)

Komentarji so izklopljeni za Na današnji dan … 4. marec

Uvrščeno v 5. razred, Komenda, Zanimivosti

Spletni kviz Robinzonijada

Mestna knjižnica Ljubljana je objavila tri nove kvize, ki osnovnošolcem druge in tretje triade razkrivajo nekatere skrite kotičke knjižnice, v katerih najdejo koristne informacije.

Kvize lahko rešujete do 17. novembra 2021 na www.mklj.si/robinzonijada.

Komentarji so izklopljeni za Spletni kviz Robinzonijada

Uvrščeno v Novice

Na današnji dan … 22. 2.

Dr. France Prešeren je na današnji dan 22. februarja 1834 prvič objavil Sonetni venec, ki je 𝑒𝑑𝑒𝑛 𝑖𝑧𝑚𝑒𝑑 𝑣𝑟ℎ𝑢𝑛𝑐𝑒𝑣 𝑃𝑟𝑒𝑠̌𝑒𝑟𝑛𝑜𝑣𝑒𝑔𝑎 𝑢𝑠𝑡𝑣𝑎𝑟𝑗𝑎𝑛𝑗𝑎 𝑡𝑒𝑟 𝑒𝑛𝑎 𝑖𝑧𝑚𝑒𝑑 𝑛𝑎𝑗𝑏𝑜𝑙𝑗 𝑏𝑟𝑖𝑙𝑗𝑎𝑛𝑡𝑛𝑖ℎ 𝑢𝑚𝑒𝑡𝑛𝑖𝑛 𝑣 𝑧𝑔𝑜𝑑𝑜𝑣𝑖𝑛𝑖 𝑠𝑙𝑜𝑣𝑒𝑛𝑠𝑘𝑒 𝑖𝑛 𝑒𝑣𝑟𝑜𝑝𝑠𝑘𝑒 𝑝𝑜𝑒𝑧𝑖𝑗𝑒. (Boris A. Novak, 2003)

Sonetni venec, posebna priloga Illyrisches Blatt ➜ http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBKMWKIT

Boris A. Novak o Sonetnem vencu v Slavistični reviji ➜ https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM1Q6H6N

Komentarji so izklopljeni za Na današnji dan … 22. 2.

Uvrščeno v Novice, predmetna stopnja, Zanimivosti

Svetovni dan maternega jezika

21. februarja praznujemo svetovni dan maternega jezika. Razglasili so ga v spomin na smrt študentov, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika bengalščine.

Poznate spodnje zanimivosti o slovenščini?

Je slovenščina velik ali majhen jezik? Mislite, da je slovenščina majhen jezik, ker ga govori samo 2,5 milijona ljudi? Morda res. Kaj pa porečete na dejstvo, da na svetu obstaja približno 6000 jezikov, slovenščina pa spada med 5 odstotkov jezikov, ki jih uporablja največ govorcev?

Slovenščina je romantična, ker ima dvojino. Dvojina je posebnost med svetovnimi jeziki, saj jo pozna le peščica jezikov, denimo kašubščina, ki jo govorijo na severu Poljske, keltska bretonščina na severozahodu Francije ter arabščina in hebrejščina.

Slovenščina je tako eden izmed redkih jezikov, v katerem lahko natančno povemo »Imava se rada«, v večini jezikov pa to lahko izrazimo le z »Imamo se radi«.

Slovenščina diši po matematiki, saj pozna 25 črk, 28 glasov, tri slovnične spole, tri slovnična števila, šest sklonov in štiri glagolske čase. Znate našteti vse?

Slovenščina je zanimiva za tujce, ki se našega jezika lahko učijo na nekaterih univerzah v drugih državah. Na 60 univerzah v Evropi in drugod po svetu so namreč katedre, na katerih študentje spoznavajo slovenščino kot tuji jezik.

Slovenščina v presežnikih

Si predstavljate, da je bila slovenščina daljnega leta 1583 dvanajsti jezik na svetu, v katerega je bila v celoti prevedena Biblija? Biblijo je prvi začel prevajati Primož Trubar in leta 1557 izdal prevod Nove zaveze, ki je poleg Lutrovega prevoda v nemški jezik predstavljal osnovo za poznejši prevod Biblije v slovenščino, katerega avtor je Jurij Dalmatin. Jezik tega prevoda je bil temelj slovenskega pisnega in knjižnega izročila še dvesto let po njegovem izidu.

Ste vedeli, da so Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapis ne samo slovenščine, ampak tudi vseh slovanskih jezikov v latinici?

Veste, da poznamo več kot 50 različic slovenščine? To so narečja, ki jih glede na njihove skupne značilnosti združujemo v sedem narečnih skupin. Na oblikovanje toliko različnih narečij so v preteklosti vplivali različni dejavniki, predvsem zemljepisne razmere, cerkvena in upravna razdelitev ozemlja ter bližina in stiki z drugimi jeziki, predvsem s sosednjimi. Rabo narečij je treba spodbujati in spoštovati enako kot knjižni jezik.

Komentarji so izklopljeni za Svetovni dan maternega jezika

Uvrščeno v 5. razred, Komenda, predmetna stopnja, Zanimivosti

Lažne novice

Včasih so bile knjižnice eden od glavnih virov pomembnejših informacij. S silovito rastjo spletnih vsebin pa ljudem postaja bolj pomembna enostavnost dostopa do informacij kot kvaliteta.

Kako si lahko pomagamo pri prepoznavanju lažnih novic?

Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov je pripravila spodnjo infografiko. Prevedena je v 37 jezikov.

Postati moramo medijsko in informacijsko spretni. Pri Be Media Smart svetujejo tri opomnike ob vsaki informacija: USTAVI SE – PREMISLI – PREVERI.

USTAVI SE: Družbena omrežja so narejena tako, da nas vabijo k hitri delitvi informacij, zato je pomembno, da se ustavimo. Preberite več kot le naslov. Naslovi so namreč zasnovani tako, da pritegnejo naš pogled. Velikokrat naslov in tudi kratka objava na družbenem omrežju zavajajoče predstavljata vsebino celotne informacije. Ne domnevajte, da vam fotografija sporoča celotno zgodbo. Včasih slike lažejo ali so celo prirejene. To lahko preverite s spletnim orodjem Google Reverse Image Search.

PREMISLI: Premislite, čemu služi informacija. Ali gre za dejstvo, mnenje ali kaj drugega? Gre za novico, razvedrilo, oglaševanje? Se informacija ujema z vašimi pogledi na obravnavano vsebino? Pogosto smo v takem primeru manj pozorni na dvomljivo vsebino.

PREVERI: Preverite URL naslov, od koder prihaja informacija. Pogosto prihajajo lažne novice z URL naslovov, ki so zelo podobni znanim zanesljivim spletnim stranem in le s pozornim preverjanjem ugotovimo razliko. Če vam je spletni naslov neznan, poiščite na njihovi strani vizitko in preverite, kdo se tam predstavlja. Preverite tudi avtorja, ki je ustvaril informacijo in datum objave. Preverite, če o tej informaciji poročajo še kakšni drugi zanesljivi viri.  Pri prepoznavanju lažnih novic si lahko pomagate tudi z viri za preverjanje. Pri safe.si svetujejo naslednje strani za pomoč: Oštro, Snopes.com, FactCheck.com, EUvsDiSiNfo, HoaxSlayer, Politifact. Eblida svetuje Newsguard.

Knjižnice si prizadevamo informacijsko opismenjevati uporabnike

Knjižnice ostajamo za mnoge edini vir pomoči pri iskanju kvalitetnih in zanesljivih informacij. Ena od naloge šolske knjižnice je informacijsko opismenjevanje uporabnikov. Informacijsko pismena oseba je sposobna določiti obseg informacij, ki jih potrebuje, učinkovito in uspešno poiskati potrebne informacije, kritično ovrednotiti informacije in uporabljene vire, vključiti izbrane informacije v obstoječe znanje, informacije učinkovito uporabiti za dosego namena, razumeti ekonomska, pravna in socialna vprašanja v zvezi z uporabo informacije ter uporabiti informacije etično in zakonito.

Knjižnice smo zavezane prizadevanju za prost pretok informacij, a v tako velikem informacijskem hrupu, ki so ga ustvarili novi spletni viri, sta za to nujno potrebni medijska in informacijska pismenost posameznika in družbe.

Povzeto po virih, objavljenih na spletnih straneh: nuk.uni-lj.si, ifla.org, eblida.org, namle.net, bemediasmart.ie, safe.si

Komentarji so izklopljeni za Lažne novice

Uvrščeno v Komenda, predmetna stopnja

Na današnji dan … 17. februar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
V požaru pogori ljubljansko Narodno gledališče

Ljubljanska Opera je naslednica nekdanjega Deželnega gledališča. Deželno gledališče, ime za gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel, se je v Ljubljani imenovalo tudi Stanovsko gledališče (Glediše deželnih stanov). Dograjeno je bilo leta 1765, uničil pa ga je požar, ki se je vnel v noči s 16. na 17. februar 1887.V Stanovskem gledališču je A. T. Linhart pripravil z izbranim krogom uglednih in razsvetljenih predstavnikov ljubljanske družbe prvo predstavo v domačem jeziku: 28. decembra 1789 so uprizorili prvo slovensko komedijo, Županovo Micko.

VIR: Kamra

Vir: 16./17. februarja 1887 – v požaru pogori ljubljansko Narodno gledališče. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/item/16-17-februarja-1887-v-pozaru-pogori-ljubljansko-narodno-gledalisce.html, dne 16. 2. 2021, 6.12

Komentarji so izklopljeni za Na današnji dan … 17. februar

Uvrščeno v predmetna stopnja

Mesec Knjižnoljubcev

Od 14. februarja do 12. marca (od Valentinčkov do Gregorčkov) praznujemo mesec Knjižnoljubcev.

Knjižnoljubec je tisti, ki obožuje knjige in knjižnice. Nima vsakdo svojega Valentinčka, ima pa vsakdo lahko svojo knjižnico. Letos zbiramo ljubezenska pisma knjižnicam na temo “Kako so mi moja knjižnica in knjige pomagale v času korone”.

Svoje pismo lahko oddate preko spodnjega obrazca do 12. marca. Pisma bomo objavili na virtualnih kanalih Sekcije za splošne knjižnice pri ZBDS. Zaželeno je, da je vaš prispevek res oblikovan kot pismo – bodisi kratko ljubezensko sporočilce bodisi dolgo ljubezensko pismo. Lahko ostanete anonimni ali se podpišete, pišete lahko katerikoli knjižnici ali pa knjižnicam na splošno.

Praznovanje Dneva knjižnoljubcev spodbujajo knjižoljubne ekspertinje Sekcije za splošne knjižnice pri ZBDS.

Komentarji so izklopljeni za Mesec Knjižnoljubcev

Uvrščeno v Novice

Na današnji dan … 9. februar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
9. februarja 1871 se je rodil  Fran Saleški Finžgar, duhovnik, slovenski pisatelj, dramatik in prevajalec. Umrl je 2. junija 1962 v Ljubljani. 

150. obletnice rojstva našega velikega rojaka so se spomnili tudi na radiu Val 202. “Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet.” Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar. Celoten prispevek, ki ga je pripravila novinarka Veronika Gnezda, si lahko pogledate na tej povezavi.

Vabljeni k branju njegovih del na portalu Digitalne knjižnice Slovenije in na ogled razstave Finžgar in Plečnik: prijateljstvo brez meja v Plečnikovi hiši.

Preberite današnji prispevek na portalu MMC.

Nadaljuj z branjem

Komentarji so izklopljeni za Na današnji dan … 9. februar

Uvrščeno v predmetna stopnja, Zanimivosti

Izposoja na daljavo spet poteka

Spoštovani uporabniki šolske knjižnice,

obveščamo vas, da izposoja knjig na daljavo spet poteka preko naročila želene knjige na mail solknjoskomo@gmail.com. Obvezno je potrebno navesti avtorja in naslov želene knjige, ime, priimek in razred izposojevalca.

Prevzem izposojenih knjig poteka vsak delovni dan med 10. in 14. uro na službenem vhodu OŠ Komenda Moste v Komendi. Pred prevzemom je potrebno pozvoniti na zvonec šolske knjižnice ali poklicati knjižničarko na telefon v knjižnici (01 7247156), da naročene knjige prinesem k službenem vhodu.

Knjigomat vsak delovni dan med 7. in 14. uro omogoča brezstično vračilo izposojenih knjig za učence šole v Komend. Stoji pod nadstreškom šolske kuhinje pri službenem vhodu v šolo v Komendi.

Hvala za razumevanje.

Vaša knjižničarka

Komentarji so izklopljeni za Izposoja na daljavo spet poteka

Uvrščeno v Novice