Arhiv kategorij: 5. razred

21. februarja praznujemo svetovni dan maternega jezika. Razglasili so ga v spomin na smrt študentov, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika bengalščine.

Poznate spodnje zanimivosti o slovenščini?

Je slovenščina velik ali majhen jezik? Mislite, da je slovenščina majhen jezik, ker ga govori samo 2,5 milijona ljudi? Morda res. Kaj pa porečete na dejstvo, da na svetu obstaja približno 6000 jezikov, slovenščina pa spada med 5 odstotkov jezikov, ki jih uporablja največ govorcev?

Slovenščina je romantična, ker ima dvojino. Dvojina je posebnost med svetovnimi jeziki, saj jo pozna le peščica jezikov, denimo kašubščina, ki jo govorijo na severu Poljske, keltska bretonščina na severozahodu Francije ter arabščina in hebrejščina.

Slovenščina je tako eden izmed redkih jezikov, v katerem lahko natančno povemo »Imava se rada«, v večini jezikov pa to lahko izrazimo le z »Imamo se radi«.

Slovenščina diši po matematiki, saj pozna 25 črk, 28 glasov, tri slovnične spole, tri slovnična števila, šest sklonov in štiri glagolske čase. Znate našteti vse?

Slovenščina je zanimiva za tujce, ki se našega jezika lahko učijo na nekaterih univerzah v drugih državah. Na 60 univerzah v Evropi in drugod po svetu so namreč katedre, na katerih študentje spoznavajo slovenščino kot tuji jezik.

Slovenščina v presežnikih

Si predstavljate, da je bila slovenščina daljnega leta 1583 dvanajsti jezik na svetu, v katerega je bila v celoti prevedena Biblija? Biblijo je prvi začel prevajati Primož Trubar in leta 1557 izdal prevod Nove zaveze, ki je poleg Lutrovega prevoda v nemški jezik predstavljal osnovo za poznejši prevod Biblije v slovenščino, katerega avtor je Jurij Dalmatin. Jezik tega prevoda je bil temelj slovenskega pisnega in knjižnega izročila še dvesto let po njegovem izidu.

Ste vedeli, da so Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapis ne samo slovenščine, ampak tudi vseh slovanskih jezikov v latinici?

Veste, da poznamo več kot 50 različic slovenščine? To so narečja, ki jih glede na njihove skupne značilnosti združujemo v sedem narečnih skupin. Na oblikovanje toliko različnih narečij so v preteklosti vplivali različni dejavniki, predvsem zemljepisne razmere, cerkvena in upravna razdelitev ozemlja ter bližina in stiki z drugimi jeziki, predvsem s sosednjimi. Rabo narečij je treba spodbujati in spoštovati enako kot knjižni jezik.