Obveščamo vas, da delo šolske knjižnice z 12. aprilom 2021 poteka prilagojeno in v skladu s priporočili NIJZ za delo v osnovni šoli in šolskih knjižnicah. V Komendi zato veljajo naslednje spremembe:
gradivo knjižne zbirke je v zaprtem dostopu
individualen obisk šolske knjižnice za učence ni mogoč
učenci knjižnico obiščejo skupinsko (cel oddelek) po dogovoru razredničarke ali učiteljice s knjižničarko
učenci želene knjige naročajo preko el. naslova
knjižničarka naročeno gradivo brezstično izposodi in ga učencu prinese v matično učilnico
učenci gradivo vračajo v knjigomat pri glavnem vhodu v šolo
Učenci v Mostah knjižnico obiskujejo izključno skupinsko po dogovorjenem vrstnem redu.
Natančnejše informacije izveste pri knjižničarki Janji in Andreji. Hvala za razumevanje.
Ostanite zdravi,
knjižničarki
Komentarji so izklopljeni za Prilagojeno delo šolske knjižnice
2. april je rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena in svetovni dan knjig za otroke. IBBY (International Board on Books for Young people) ob tem dnevu vsako leto pripravi poslanico in plakat. Letošnjo poslanico in plakat je pripravila Ameriška sekcija IBBY (The United States Board on Books for Young People – USBBY). Poslanico je napisala pesnica Margarita Engle, plakat je ustvaril ilustrator Roger Mello.
Poslanica 2021
Glasba besed
Margarita Engle
Ko beremo, zrastejo duhu peruti. Ko pišemo, nam zapojejo prsti.
Besede so bobni in flavte na listu, so ptič, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta, so reka, ki teče, in slap, ki teleba, metulj, ki zakroži visoko na nebu!
Besede nas vabijo k plesu – ritmi in rime, utripi srca, peket in prhut, stare in nove povesti, take izmišljene, take resnične.
Kadar si udobno ugnezden doma ali čez meje drviš proti novim deželam in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi vse tvoje.
Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi postanejo glasba prihodnosti, mir, prijateljstvo, radost: melodija, ki upa. Prevedla Nada Grošelj
Več informacij o pravljičarju Hansu Christianu Andersenu izveste v tem prispevku, najbolj pogumni in vedoželjni pa lahko tukaj preizkusite svoje znanje. Praznovanje ob dnevu knjige smo morali zaradi pouka na daljavo prenesti v virtualni svet. Vseeno si naredimo 2. april prazničen dan s knjigo ali z virtualno pravljico!
Pa še posebno presenečenje za 2. april – na tej povezavi si oglejte, kako je ilustratorka Maja Kastelic ustvarjala ilustracije knjige Pravljično potovanje, kjer na zanimiv in izviren način spoznamo življenje in delo Hansa Christiana Andersena. Tukaj pa si oglejte video portrete slovenskih literarnih ustvarjalcev za otroke in mladino.
Želimo vam lepo praznovanje z otroškimi in mladinskimi knjigami.
Vir: April 2021 – mednarodni dan knjig za otroke. Objavljeno na spletni strani https://www.ibby.si/, dne 1. 4. 2021 ob 6.10.
Komentarji so izklopljeni za Svetovni dan knjig za otroke
Svetovni dan voda obeležujemo 22. marca. Razglasila ga je Generalna skupščina Združenih narodov (OZN) leta 1993 za večje ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu vodnih virov ter o nujnosti dobrega gospodarjenja z njimi.
Letošnja nosilna tema je namenjena ozaveščanju o globalni vodni krizi in pomanjkanju čiste vode ter zavedanju, kaj nam voda pomeni, kako je pomembna za vsakega posameznika in lokalno okolje. Več o vodnih dejstvih si preberite na spodnjem slikovnem prikazu.
UNESCO je leta 1999 današnji dan, 21. marec, razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. UNESCOV namen je zagotoviti prepoznavnost ter spodbuditi nacionalna, regijska ter mednarodna poetska gibanja.
Želimo vam lep svetovni dan poezije, tudi prvi dan pomladi. Izkoristite ta čas, ko ostajamo doma, da bi ostali zdravi, tudi za poezijo. Preberite pesem, dve, tri … Verjamem, da bo vaš dan zato še lepši, prijaznejši, mirnejši.
MKL Pionirska in MKL Knjižnica Bežigrad sta ob 110. obletnici rojstva Kristine Brenkove in ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, pripravila bralnospodbujevalno akcijo s 110 predlogi za branje dobrih knjig.
Res je, da je v tem času sonce že toplejše, prebudile so se prve spomladanske rožice. Čebelice že brenčijo okoli cvetov in nabirajo nektar. Tudi ptički veselo žvrgolijo, ker že čutijo pomlad v zraku. Ptički so se snubili že pred mesecem dni, ob svetem Valentinu. Na gregorjevo pa ljudsko izročilo pravi, da imajo gostijo in zato na vsakem grmu visi pogačica.
Včasih je veljalo tudi, da se je po 12. marcu začelo s spomladanskimi opravili na vrtovih in poljih. Dnevi so vedno bolj topli, prijazni in sončni. Tako nam ni treba več delati ob prižgani luči. In od tukaj izvira tudi običaj, ki je živ na različnih koncih Slovenije, ko se na predvečer gregorjevega po vodi spusti ladjice s prižganimi svečkami.
Včasih so obrtniki na tak način pozdravljali prihod pomladi in to, da ob delu ne bodo več potrebovali luči. Menili so, da naj bi voda odnesla neprijetno delo ob slabi luč. Včasih so namesto ladjic spuščali po vodi tudi s smolo oblite oblance.
Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov, učenjakov, učiteljev, študentov … Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.
Tudi današnji dan, tako kot mnogi drugi prazniki, ima kar nekaj pregovorov:
Če breskve pred sv. Gregorjem cvetijo, trije eno pojedo.
O sv. Gregoriju gre lisjak pred duri. Če je slabo vreme, ne gre več nazaj; če je pa lepo, gre za štirinajst dni leč.
O Gregorju tudi pravijo: Kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi.
Po svetem Gregorju od vsakega vetra snega skopni.
Na gregorjevo najvišji gorjanec na drevo potrka (je prvi pomladni dan).
Ste vedeli o pisavi obstaja samostojna veda? Imenujemo jo grafologija.To je veda, ki analizira in preučuje človeško pisavo v povezavi z njegovimi psihološkimi značilnostmi. V medicini se lahko uporablja kot pomoč pri diagnozi bolezni možganov in živčnega sistema. Strokovnjaki grafologi znajo torej iz pisave razbrati veliko stvari o piscu zapisanega. Če se želite preizkusiti v vlogi grafologa, si preberite članek na tej povezavi.
Šolski izziv
Ob tej priložnosti vas vabimo, da skupaj počastimo delo znanega slovenskega pesnika, kritika, esejista, urednika, literarnega zgodovinarja in prevajalca Nika Grafenauerja, ki je 5. decembra 2020 dopolnil 80 let. Vabimo vas, da se udeležite šolskega izziva pisanja Grafenauerjevih pesmi na roke. Pišemo z malimi pisanimi črkami, čim bolj čitljivo. Drugi razredi pišejo z malimi tiskanimi črkami. Pesem lahko učenci tudi ilustrirajo. Ilustracija naj bo na enem listu skupaj s pesmijo. Izdelek naj bo desno spodaj tudi podpisan.
Zbrana dela bomo uredili v galerijo, ki si jo boste lahko ogledali ob slovenskem kulturnem prazniku. Fotografijo rokopisa pošljite na kruhar.mateja@oskomenda-moste.si ali preko Teamsov do 22. 1. 2021.
Pri otrocih pisanje z roko spodbuja mnoge možganske centre,
spodbuja otrokov razvoj, drobno motoriko, pozitivno vpliva na spomin,
učenje in ustvarjalnost.
Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa.
Raziskave kažejo, da se pri pisanju z roko vključi 12 možganskih centrov.
Pri pisanju sodeluje več kot 30 mišic. Pri tipkanju je to število bistveno manjše.
Za pisanje lepih črk je potrebna natančnost, koncentracija, vztrajnost in samokontrola.
Bolj se nas dotaknejo misli napisane z roko kot tiste natipkane. Sporočilo napisano z roko je veliko bolj osebno.
Teden pisanja z roko 2021 podpirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo. V nadaljevanju lahko preberete nagovor Ministrice dr. Simone Kustec.
