Včasih so bile knjižnice eden od glavnih virov pomembnejših informacij. S silovito rastjo spletnih vsebin pa ljudem postaja bolj pomembna enostavnost dostopa do informacij kot kvaliteta.
Kako si lahko pomagamo pri prepoznavanju lažnih novic?
Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov je pripravila spodnjo infografiko. Prevedena je v 37 jezikov.
Postati moramo medijsko in informacijsko spretni. Pri Be Media Smart svetujejo tri opomnike ob vsaki informacija: USTAVI SE – PREMISLI – PREVERI.
USTAVI SE: Družbena omrežja so narejena tako, da nas vabijo k hitri delitvi informacij, zato je pomembno, da se ustavimo. Preberite več kot le naslov. Naslovi so namreč zasnovani tako, da pritegnejo naš pogled. Velikokrat naslov in tudi kratka objava na družbenem omrežju zavajajoče predstavljata vsebino celotne informacije. Ne domnevajte, da vam fotografija sporoča celotno zgodbo. Včasih slike lažejo ali so celo prirejene. To lahko preverite s spletnim orodjem Google Reverse Image Search.
PREMISLI: Premislite, čemu služi informacija. Ali gre za dejstvo, mnenje ali kaj drugega? Gre za novico, razvedrilo, oglaševanje? Se informacija ujema z vašimi pogledi na obravnavano vsebino? Pogosto smo v takem primeru manj pozorni na dvomljivo vsebino.
PREVERI: Preverite URL naslov, od koder prihaja informacija. Pogosto prihajajo lažne novice z URL naslovov, ki so zelo podobni znanim zanesljivim spletnim stranem in le s pozornim preverjanjem ugotovimo razliko. Če vam je spletni naslov neznan, poiščite na njihovi strani vizitko in preverite, kdo se tam predstavlja. Preverite tudi avtorja, ki je ustvaril informacijo in datum objave. Preverite, če o tej informaciji poročajo še kakšni drugi zanesljivi viri. Pri prepoznavanju lažnih novic si lahko pomagate tudi z viri za preverjanje. Pri safe.si svetujejo naslednje strani za pomoč: Oštro, Snopes.com, FactCheck.com, EUvsDiSiNfo, HoaxSlayer, Politifact. Eblida svetuje Newsguard.
Knjižnice si prizadevamo informacijsko opismenjevati uporabnike
Knjižnice ostajamo za mnoge edini vir pomoči pri iskanju kvalitetnih in zanesljivih informacij. Ena od naloge šolske knjižnice je informacijsko opismenjevanje uporabnikov. Informacijsko pismena oseba je sposobna določiti obseg informacij, ki jih potrebuje, učinkovito in uspešno poiskati potrebne informacije, kritično ovrednotiti informacije in uporabljene vire, vključiti izbrane informacije v obstoječe znanje, informacije učinkovito uporabiti za dosego namena, razumeti ekonomska, pravna in socialna vprašanja v zvezi z uporabo informacije ter uporabiti informacije etično in zakonito.
Knjižnice smo zavezane prizadevanju za prost pretok informacij, a v tako velikem informacijskem hrupu, ki so ga ustvarili novi spletni viri, sta za to nujno potrebni medijska in informacijska pismenost posameznika in družbe.
Povzeto po virih, objavljenih na spletnih straneh: nuk.uni-lj.si, ifla.org, eblida.org, namle.net, bemediasmart.ie, safe.si
