12. marec velja za dan, ko praznujemo slovensko valentinovo ali, bolje rečeno, gregorjevo – dan, ko se ptički ženijo in ko pozdravljamo pomlad. Še danes je na praznik vezanih mnogo zanimivih običajev, ki razveseljujejo predvsem najmlajše.
Na današnji dan praznujemo gregorjevo – dan, ko se ptički ženijo. Sicer naše ljudsko izročilo pozna več dni za ptičjo ženitev, med drugim vincencijevo, 22. januarja, vsem najbolj znano valentinovo, 14. februarja, in pa urbanovo, ki ga praznujemo 25. maja. A med Slovenci je poleg valentinovega priljubljeno predvsem gregorjevo.
Gregorjevo naznanja začetek daljših dni in slovo od teme
Naše babice in prababice bi znale dobro povedati, kaj je nekoč pomenil današnji dan ptičje ženitve. Povezan je bil z daljšimi dnevi, ki so s seboj prinesli več dnevne svetlobe. Tako so lahko ljudje dlje časa opravljali dela pri naravni svetlobi in ne več samo ob sveči oziroma kasneje petrolejki, pravijo etnologi. Tako so v nekaterih obrtniških in delavskih krajih Gorenjske pred 2. svetovno vojno govorili, da sv. Gregor luč v vodo vrže.
Prav sv. Gregor je namreč tisti, po katerem je praznik dobil ime. Šlo je za svetnika Gregorja Velikega, ki je bil rojen okrog leta 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Ko je veljal še star, julijanski koledar, je godoval na 21. marec, ki danes velja za prvi pomladni dan. Praznovanje njegovega godu pa se je z uvedbo gregorijanskega koledarja v 16. stoletju preneslo na 12. marec.
Plovila za svečke so z leti postala prave umetnine. Foto: STA ,Na praznovanje gregorjevega vezanih mnogo običajev
Nekoč je veljajo, da se morajo dekleta na ta dan ozirati v nebo, kajti prva ptica, ki jo je dekle na ta dan videlo, je naznanjala, kakšnega moža bo dobila.
Otroci so mislili, da se na ta dan ptički ne le ženijo, ampak tudi gostijo, zato so po drevju in grmičevju iskali pogače. Odrasli so jim tako ponekod začeli sčasoma tudi skrivati priboljške v grme, da so jih razveselili.
Tisti, katerih delo je bilo vezano na sveče in petrolejke, pa so jih na ta dan spustili po vodi, saj jih v naslednjih mesecih niso več potrebovali. Ta običaj je v nekaterih delih Slovenije živ še danes. Na predvečer gregorjevega tako imenovane gregorčke – plovila s svečkami, ki so vsako leto bolj barvita in izvirna – ljudje spuščajo med drugim v Tržiču in Ljubljani, kjer pa je sinoči zaradi visokega vodostaja Gradaščice in težkega dostopa tradicionalna prireditev, imenovana Podrav pomladi, odpadla.
Za gregorjevo so značilne tudi nekatere druge šege. V Prekmurju in Porabju so otroci koledovali, torej hodili od hiše do hiše in prosili za darove. Ti koledniški obhodi so nastali po ogrskem zgledu in so se ponekod ohranili do zadnje četrtine prejšnjega stoletja.
Približno do 2. svetovne vojne pa so šolarji v Beli krajini na gregorjevo hodili po hišah, preoblečeni v svatovski sprevod. Darovali so jim jajca in denar.
vir: To so zanimivi običaji, ki veljajo za gregorjevo. Objavljeno na https://siol.net/trendi/odnosi/to-so-zanimivi-obicaji-ki-veljajo-za-gregorjevo-462189, dne 12. 3. 2023
