Obveščamo vas, da delo šolske knjižnice z 12. aprilom 2021 poteka prilagojeno in v skladu s priporočili NIJZ za delo v osnovni šoli in šolskih knjižnicah. V Komendi zato veljajo naslednje spremembe:
gradivo knjižne zbirke je v zaprtem dostopu
individualen obisk šolske knjižnice za učence ni mogoč
učenci knjižnico obiščejo skupinsko (cel oddelek) po dogovoru razredničarke ali učiteljice s knjižničarko
učenci želene knjige naročajo preko el. naslova
knjižničarka naročeno gradivo brezstično izposodi in ga učencu prinese v matično učilnico
učenci gradivo vračajo v knjigomat pri glavnem vhodu v šolo
Učenci v Mostah knjižnico obiskujejo izključno skupinsko po dogovorjenem vrstnem redu.
Natančnejše informacije izveste pri knjižničarki Janji in Andreji. Hvala za razumevanje.
Ostanite zdravi,
knjižničarki
Komentarji so izklopljeni za Prilagojeno delo šolske knjižnice
»Življenje sámo je najlepša pravljica,« je zapisal Hans Christian Andersen, čigar pravljice poznajo otroci po celem svetu.
Veliki pravljičar (rojen 2. aprila 1805 v Odenseju, umrl 4. avgusta 1875 v Københavnu) je svoje življenje živel kot svojevrstno pravljico. Iz njegovega življenja je znanih kar nekaj zanimivosti. Rad se je recimo bahal pred sošolci, da je modre krvi, zamenjan otrok plemiškega porekla. Celo življenje si je želel biti kralj in se je zato tudi podpisoval Kralj Christian IX. Živel je v revni družini: oče je bil čevljar, mati perica. Že kot otrok se je raje zabaval z lutkami in z njimi uprizarjal predstave, kot da bi hodil v šolo. Po očetovi smrti, star štirinajst let, je odšel v neznani svet, kjer se je kljub mladosti dobro znašel in postal slaven. Andersenova neizmerna domišljija ni poznala meje med nebom in zemljo, jasno pa je začrtala mejo med tem, kar je dobro in kar je zlo. Izdal je več kot 70 knjig za odrasle in otroke, napisal je tudi več kot 150 pravljic,ki so prevedene v mnoge jezike in zato svetovno znane.
2. april je rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena in svetovni dan knjig za otroke. IBBY (International Board on Books for Young people) ob tem dnevu vsako leto pripravi poslanico in plakat. Letošnjo poslanico in plakat je pripravila Ameriška sekcija IBBY (The United States Board on Books for Young People – USBBY). Poslanico je napisala pesnica Margarita Engle, plakat je ustvaril ilustrator Roger Mello.
Poslanica 2021
Glasba besed
Margarita Engle
Ko beremo, zrastejo duhu peruti. Ko pišemo, nam zapojejo prsti.
Besede so bobni in flavte na listu, so ptič, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta, so reka, ki teče, in slap, ki teleba, metulj, ki zakroži visoko na nebu!
Besede nas vabijo k plesu – ritmi in rime, utripi srca, peket in prhut, stare in nove povesti, take izmišljene, take resnične.
Kadar si udobno ugnezden doma ali čez meje drviš proti novim deželam in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi vse tvoje.
Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi postanejo glasba prihodnosti, mir, prijateljstvo, radost: melodija, ki upa. Prevedla Nada Grošelj
Več informacij o pravljičarju Hansu Christianu Andersenu izveste v tem prispevku, najbolj pogumni in vedoželjni pa lahko tukaj preizkusite svoje znanje. Praznovanje ob dnevu knjige smo morali zaradi pouka na daljavo prenesti v virtualni svet. Vseeno si naredimo 2. april prazničen dan s knjigo ali z virtualno pravljico!
Pa še posebno presenečenje za 2. april – na tej povezavi si oglejte, kako je ilustratorka Maja Kastelic ustvarjala ilustracije knjige Pravljično potovanje, kjer na zanimiv in izviren način spoznamo življenje in delo Hansa Christiana Andersena. Tukaj pa si oglejte video portrete slovenskih literarnih ustvarjalcev za otroke in mladino.
Želimo vam lepo praznovanje z otroškimi in mladinskimi knjigami.
Vir: April 2021 – mednarodni dan knjig za otroke. Objavljeno na spletni strani https://www.ibby.si/, dne 1. 4. 2021 ob 6.10.
Komentarji so izklopljeni za Svetovni dan knjig za otroke
Svetovni dan voda obeležujemo 22. marca. Razglasila ga je Generalna skupščina Združenih narodov (OZN) leta 1993 za večje ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu vodnih virov ter o nujnosti dobrega gospodarjenja z njimi.
Letošnja nosilna tema je namenjena ozaveščanju o globalni vodni krizi in pomanjkanju čiste vode ter zavedanju, kaj nam voda pomeni, kako je pomembna za vsakega posameznika in lokalno okolje. Več o vodnih dejstvih si preberite na spodnjem slikovnem prikazu.
UNESCO je leta 1999 današnji dan, 21. marec, razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. UNESCOV namen je zagotoviti prepoznavnost ter spodbuditi nacionalna, regijska ter mednarodna poetska gibanja.
Želimo vam lep svetovni dan poezije, tudi prvi dan pomladi. Izkoristite ta čas, ko ostajamo doma, da bi ostali zdravi, tudi za poezijo. Preberite pesem, dve, tri … Verjamem, da bo vaš dan zato še lepši, prijaznejši, mirnejši.
Zaradi odsotnosti knjižničarke bo šolska knjižnica v Komendi v petek, 19. 3. 2021, odprta od 10. do 14. ure, v ponedeljek, 22. 3. 2021, pa od 6. do 10. ure.
Hvala za razumevanje.
Komentarji so izklopljeni za Obvestilo za šolsko knjižnico Komenda
18. marec je tudi dan, ko bi rojstni dan praznoval Srečko Kosovel, pesnik, v čigar 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑠̌𝑘𝑖 𝑑𝑢𝑠̌𝑖 𝑗𝑒 𝑔𝑜𝑟𝑒𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑟𝑎, 𝑑𝑎 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑣𝑒𝑑𝑛𝑜 𝑐𝑣𝑒𝑡𝑜𝑐̌𝑎 𝑟𝑜𝑧̌𝑎 𝑝𝑜𝑒𝑧𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑟𝑒𝑠̌𝑖 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑘𝑎 𝑖𝑛 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑠̌𝑡𝑣𝑜, kot je leta 1932 v Ljubljanskem zvonu zapisal Ludvik Mrzel. Njegov 𝑉𝑖ℎ𝑎𝑟, 𝑣𝑖ℎ𝑎𝑟 najdete med mnogimi digitaliziranimi rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije www.dlib.si/sh/C02A0BBD
Kosovelovo rokopisno zapuščino hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Več kot tisoč pesmi in nekaj sto drugih besedil (esejev, razprav, pisem, dnevniških zapisov in osnutkov) sestavlja impozanten opus, če se zavedamo, da se je »njegovo zrelo ustvarjalno obdobje začelo na univerzi v letu 1923 in končalo z njegovo nenadno smrtjo leta 1926« (Vrečko, 2011, str. 32).
Leta 1927 je Alfonz Gspan izdal prvi izbor Kosovelovih pesmi. Leta 1931 je Anton Ocvirk pripravil Izbrane pesmi. Prvo knjigo Kosovelovega Zbranega dela je isti urednik pripravil leta 1946 in drugo izdajo prve knjige leta 1964. Preostale knjige so izhajale do leta 1977 (druga knjiga 1974, oba dela tretje knjige 1977).
Leta 1967 so izšli Integrali ’26, ki jih je prav tako uredil Anton Ocvirk.
Ob stoti obletnici Kosovelovega rojstva, leta 2004, sta izšli dve pomembni knjigi Kosovelove poezije: Ikarjev sen Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja ter Man in a Magic Square, izbor Kosovelove poezije v angleščini, ki ga je pripravil Janez Vrečko. Leta 2009 je Marjan Dolgan izdal še neznani del Kosovelovega opusa v knjigi Iz zapuščine. Leta 2007 je Tatjana Rojc izdala dotlej neznana pisma Kosovelu.
vir: Srečko Kosovel. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/srecko-kosovel.html, dne 16. 3. 2021 ob 6.05.
Komentarji so izklopljeni za Na današnji dan … 18. marec
MKL Pionirska in MKL Knjižnica Bežigrad sta ob 110. obletnici rojstva Kristine Brenkove in ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, pripravila bralnospodbujevalno akcijo s 110 predlogi za branje dobrih knjig.
Res je, da je v tem času sonce že toplejše, prebudile so se prve spomladanske rožice. Čebelice že brenčijo okoli cvetov in nabirajo nektar. Tudi ptički veselo žvrgolijo, ker že čutijo pomlad v zraku. Ptički so se snubili že pred mesecem dni, ob svetem Valentinu. Na gregorjevo pa ljudsko izročilo pravi, da imajo gostijo in zato na vsakem grmu visi pogačica.
Včasih je veljalo tudi, da se je po 12. marcu začelo s spomladanskimi opravili na vrtovih in poljih. Dnevi so vedno bolj topli, prijazni in sončni. Tako nam ni treba več delati ob prižgani luči. In od tukaj izvira tudi običaj, ki je živ na različnih koncih Slovenije, ko se na predvečer gregorjevega po vodi spusti ladjice s prižganimi svečkami.
Včasih so obrtniki na tak način pozdravljali prihod pomladi in to, da ob delu ne bodo več potrebovali luči. Menili so, da naj bi voda odnesla neprijetno delo ob slabi luč. Včasih so namesto ladjic spuščali po vodi tudi s smolo oblite oblance.
Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov, učenjakov, učiteljev, študentov … Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.
Tudi današnji dan, tako kot mnogi drugi prazniki, ima kar nekaj pregovorov:
Če breskve pred sv. Gregorjem cvetijo, trije eno pojedo.
O sv. Gregoriju gre lisjak pred duri. Če je slabo vreme, ne gre več nazaj; če je pa lepo, gre za štirinajst dni leč.
O Gregorju tudi pravijo: Kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi.
Po svetem Gregorju od vsakega vetra snega skopni.
Na gregorjevo najvišji gorjanec na drevo potrka (je prvi pomladni dan).
rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije 
